zanimivi članki o vremenu, vremenskih pojavih ipd.

Zanima me...

OdgovorNapisal/-a Laznik » 16 Feb 2007, 14:33

Prvi slo forum je sedaj imenovam slometeo. Tale skupina ki je izmerila najnižjo temp je iz slometea in sodeluje pri S.M.A.R.T.-u

LP
Uporabniški avatar
Laznik
Site Admin
 
Prispevkov: 449
Pridružen: 30 Mar 2006, 20:50
Kraj: Dravograd

OdgovorNapisal/-a igor223 » 16 Feb 2007, 14:37

ŽUPMART napisal/-a:
kozmos napisal/-a:da se spomnimo lepih dni :lol: :lol:
Rekordna minimalna temperatura v Sloveniji-Lepa Komna (neuradno):
Potem, ko je spomladi leta 2005 prišla v javnost novica o izmeri do tedaj neuradno najnižje temperature -41,1 °C na Lepi Komni, se je znotraj Prvega slovenskega vremenskega foruma izoblikovala skupina raziskovalcev mrazišč. V sodelovanju z Oddelkom za geografijo pri Filozofski fakulteti v Ljubljani sta vodilna pri dosedanjih raziskavah mrazišč na Komni, Matej Ogrin in Iztok Sinjur, do začetka zime 2005/06 vzpostavila merilno mrežo na več različnih lokacijah po omenjeni planoti nad Bohinjem.
S tem dejanjem so se pričele sistematične meritve, ki so kmalu postregle s presenetljivimi podatki. Konec januarja 2006 je bila na področju Lepe Komne zabeležena nova neuradno najnižja temperatura v Sloveniji; 25.1.2006 je termometer zabeležil -41,7 °C. Do -40 °C se je ohladilo še na drugih lokacijah po Komni.


Jah....samo kaj, ko jih letos ni, tako lepih dni. Daj ta članek nalimaj še pod temo za novice, ker se, vsaj meni, zdi zelo zanimiv. :wink: :wink:
Aja, pa še to, kot sem jaz zasledil, je prvi slovenski forum o vremenu forum slo-vreme....ali ta skupina tudi izhaja iz tistega foruma??? :shock: :D :roll:


verjetno je v Sloveniji še kakšen skriven kotiček, kjer se temperatura spusti še nižje kot le do - 41°C!!
sem prepričan!

npr. Kriški podi, prav tako so kotanje, kamor se lahko vsede hladen zrak, je pa za nekaj 100 m višje.
Bolje malo kregan kot pa fejst zmatran iz službe!!
Uporabniški avatar
igor223
 
Prispevkov: 492
Pridružen: 23 Dec 2006, 10:11
Kraj: maribor (291 m)/brežice (161 m)

OdgovorNapisal/-a ŽUPMART » 16 Feb 2007, 16:09

Laznik napisal/-a:Prvi slo forum je sedaj imenovam slometeo. Tale skupina ki je izmerila najnižjo temp je iz slometea in sodeluje pri S.M.A.R.T.-u

LP



Aja..... :roll: :)
Uporabniški avatar
ŽUPMART
 
Prispevkov: 875
Pridružen: 18 Dec 2006, 14:05
Kraj: Kamnik (cca. 400 nmv) / Mengeš (317 nmv) / okolica Domžal (cca. 300 nmv)

OdgovorNapisal/-a ŽUPMART » 16 Feb 2007, 17:30

ŽUPMART napisal/-a:Sneg v New Yorku


Prebivalci severnega predela ameriške zvezne države New York imajo vse več dela s snegom, ki ga na uro zapade tudi do 12 centimetrov.

Vremenoslovci napovedujejo, da bi lahko v prihodnjih urah zapadlo še več snega, v okrožju Oswego, ki se že več kot en teden spopada s snežnimi meteži, pa so že razglasili izredne razmere. Sneg je popolnoma prekril ulice in ceste, tako da so nekatere trgovine zaprte že več dni, do nedelje pa naj bi bila snežna odeja v mestu debela že več kot dva metra in pol.


Slika
Prebivalci pravijo, da je njihovo življenje s
snegom težeje, vendar pa jim ne povzroča
toliko težav, da jih ne bi obvladovali.
Foto: EPA


Sicer pa je v zadnjih dneh v ZDA zaradi hudega mraza umrlo že najmanj 20 ljudi. O žrtvah zaradi mraza poročajo tudi iz Ohia, Illinoisa, Indiane, Kentuckyja, Michigana, Wisconsina in Marylanda.

Vir:http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=12&c_id=133525

Še nekaj:
V Severni Ameriki, natačneje ob velikih jezerih imajo obilne snežne padavine, t.i. "lake effect snow". V zadnjih 6ih dneh je padlo tam 2m snega
nekaj sapojemajočih slik
http://www.9wsyr.com/news/local/story.a ... a90d13fb86

in še aktualne višine snega
PARISH, NY: 94"=238cm
MEXICO, NY: 88" =223cm
NORTH OSCEOLA, NY: 85" =215cm
OSWEGO, NY: 71" =180cm
SCRIBA, NY: 70" =177cm
PULASKI, NY: 59" =150cm
WEST MONROE, NY: 54" =137cm
EAST OSWEGO, NY: 46" =116cm


Evo, še nekaj:

jonatan napisal/-a:
Tilenko napisal/-a:
medovreme napisal/-a:Zamedlo je sever DRŽAVE New York in ne MESTA!!! zgolj v info...

lp, Medovreme


Aha hvala za popravek! :oops:


Tam se podobna situacija pojavi večkrat in sicer gre za znan in strogo lokalen pojav, ki mu rečejo "lake effect". Povzroča ga prodor mrzlega zraka, ki se nad jezerom ogreje in navlaži ter spusti vlago na južni breg jezera (najbolj znano tako področje so Great Lakes). Pojav je običajno omejen na področje, široko vsega nekaj km, naši novinarji pa to povzemajo kot vse-ameriška katastrofa. Sem prepričan, da niti novinarji ne vedo, za kateri "New York" gre! :lol:

Še slikice iz wikipedie:

Slika

Slika



Evo, še fotke, kako to izgleda v realnosti:

Slika
Slika
Slika
Uporabniški avatar
ŽUPMART
 
Prispevkov: 875
Pridružen: 18 Dec 2006, 14:05
Kraj: Kamnik (cca. 400 nmv) / Mengeš (317 nmv) / okolica Domžal (cca. 300 nmv)

OdgovorNapisal/-a kozmos » 16 Feb 2007, 18:51

Zemlja zahteva odgovornejše ravnanje
Druga obletnica kjotskega protokola



Ob drugi obletnici uveljavitve kjotskega protokola mednarodni vremenoslovci pozivajo k boju proti uničujočim podnebnim spremembam.

Na zasedanju v Washingtonu so delegati iz 13 svetovnih držav našli rešitev, kako se spopasti s podnebnimi spremembami. Sodelujoči so se dogovorili, da morajo države v razvoju prav tako kot razvite države zmanjšati izpust toplogrednih plinov v ozračje, vse pa morajo zmanjšati tudi izpust ogljikovega dioksida v ozračje.

Na zasedanju so delegati sprejeli nezavezujočo deklaracijo, zelo pomembno za oblikovanje mednarodnega dokumenta, ki bo nasledil kjotski protokol. Ta se bo namreč iztekel leta 2012. Za cilj so si zastavili oblikovanje novega dokumenta do leta 2009.

Proti uničevanju okolja tudi evropski komisar
Tudi evropski komisar za okolje Stavros Dimas je mednarodno skupnost pozval k takojšnjemu začetku pogajanj o celovitem sporazumu o podnebnih spremembah, ki bi nasledil kjotski protokol. Dejal je, da bodo potrebni še globlji posegi za preprečitev nevarnih posledic podnebnih sprememb, ki bodo imele gospodarske, socialne in okolijske posledice za celotno človeštvo.

Posebej se je obrnil na ZDA in druge države onesnaževalke in jih pozval, naj sodelujejo v prizadevanjih za rešitev skupnega planeta. "Grožnja, ki nam preti zaradi podnebnih sprememb, je svetovna in le s svetovno rešitvijo se ji lahko izognemo," je poudaril Stavros. Po Stavrosovem mnenju Evropska komisija že utira pot ukrepom, ki jih je treba sprejeti, slediti pa jim morajo predvsem industrijske države in izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 znižati za 30 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

Slovenija naj bi svoje obveze izpolnjevala.
Kjotski protokol vzpostavil drzne zahteve
Kjotski protokol so države podpisale leta 1997 v Kjotu na Japonskem. S podpisom so se zavezale, da bodo v obdobju med letoma 2008 in 2012 izpuste toplogrednih plinov v ozračje zmanjšale za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Za mednarodnopravno veljavnost dokumenta je bila potrebna zadostna ratifikacija protokola, zato je njegova uveljavitev dolgo časa visela v zraku.

Rusija rešila veljavnost protokola
Z ratifikacijo so po odločni zavrnitvi ZDA odlašale tudi nekatere druge države, ki spadajo med največje onesnaževalke okolja. Odločilni korak je novembra leta 2004 storila Rusija, ko je ratificirala protokol, saj so bili takrat izpolnjeni pogoji za njegovo uveljavitev, in sicer ratifikacija najmanj 55 držav, ki so odgovorne za najmanj 55 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov.

Protokol je tako začel veljati 16. februarja leta 2005, do zdaj pa ga je ratificiralo že 141 držav. ZDA, ki so odgovorne za približno četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov in so od podpisa protokola leta 2001 odstopile, še vedno nočejo podpisati tega najodmevnejšega dokumenta za varovanje okolja
vreme bo:D
Uporabniški avatar
kozmos
 
Prispevkov: 1168
Pridružen: 11 Okt 2006, 09:32
Kraj: kamnik/žale 425m.n.v

OdgovorNapisal/-a kozmos » 25 Feb 2007, 22:46

citat pogovora z dr. Dušanom Plutom

Ali lahko v nekaj stavkih opišete, kakšne bodo glavne posledice segrevanja v prihodnosti, predvsem zaradi taljenja ledu na polih? Kakšni bodo ti pojavi v Sloveniji?Sprememba temperature oz. povišanje temperature bo imelo in že pravzaprav ima številne posledice. Ena izmed prebivalstveno najbolj perečih je prav dvig morske gladine. Strokovnjaki se sicer tu ločijo, kakšen naj bi bil ta dvig, vendar lahko pričakujemo, da se bo do konca 21. stoletja gladina svetovnega oceana dvignila vsaj za en meter, kar je na videz malo, vendar če vemo, da veliko prebivalcev živi v obalnem pasu, to pomeni veliko grožnjo. Druga zelo pomembna posledica je, da se bodo podnebni pasovi spremenili. Če vzamemo južno Evropo, bo bistveno močnejši vpliv subtropskega podnebja, kar pomeni, da se bo pogostost predvsem suš povečala. Velike spremembe bodo tudi v gorskem svetu, kjer pričakujemo velike pritiske na živalstvo in rastlinstvo.

Znanstveniki se najbolj bojijo posledic vremenskih skrajnosti, t. j. večje pogostosti poplav in večje pogostosti suš. Tudi na posamezne dejavnosti bodo močni vplivi. Če vzamemo turizem, zmanjšanje snežnih padavin ogroža smučanje v številnih alpskih državah, tudi v Sloveniji. Spremenil se bo tudi hidrološki režim; če bo manj snežnih padavin, bo izrazitejši poletni niški pretok, ker tega topljenja in zadrževanja snega ne bo in bodo sušene razmere še izrazitejše.

Spremembe naj bi zajele tudi pogostost bolezni. Razširile se bodo bolezni, ki jih tako rekoč več ne poznamo, predvsem zaradi tega, ker se bo ta niša za bivanje mrčesa razširila z višanjem temperature.

to je hkrati tudi odgovor na tisto kar sem prej napisal v temi ZIMA...



lp kozmos
vreme bo:D
Uporabniški avatar
kozmos
 
Prispevkov: 1168
Pridružen: 11 Okt 2006, 09:32
Kraj: kamnik/žale 425m.n.v

OdgovorNapisal/-a jest20 » 26 Feb 2007, 13:56

Od kdaj pa je tale pogovor s Plutom? Ker me prav zanima, od kje je privlekel to več kot meter višje morje. V zadnjem poročilu toplogrednikov je le 20-60cm višja gladina do konca stoletja.
jest20
 
Prispevkov: 128
Pridružen: 18 Mar 2006, 00:00
Kraj: gjhgjj

OdgovorNapisal/-a kozmos » 26 Feb 2007, 16:13

jest20 napisal/-a:Od kdaj pa je tale pogovor s Plutom? Ker me prav zanima, od kje je privlekel to več kot meter višje morje. V zadnjem poročilu toplogrednikov je le 20-60cm višja gladina do konca stoletja.



Pogovor z dr. Dušanom Plutom

Okolje, 20. februar 2007 11:04
Ljubljana - RTV SLO



lp kozmos
vreme bo:D
Uporabniški avatar
kozmos
 
Prispevkov: 1168
Pridružen: 11 Okt 2006, 09:32
Kraj: kamnik/žale 425m.n.v

OdgovorNapisal/-a kozmos » 28 Feb 2007, 23:04

Črne napovedi za naš planet
Človek s svojim delovanjem ogroža Zemljo

Okolje, 26. februar 2007 20:01
Ljubljana - RTV SLO

Mednarodni strokovnjaki so se v poročilu, ki so ga v začetku februarja predstavili svetovni javnosti, strinjali, da človek s svojim delovanjem močno vpliva na okolje.

Ena najbolj dramatičnih posledic tega delovanja so podnebne spremembe. Višanje zemeljske temperature, ki je posledica učinka tople grede, ima daljnosežne ekološke, ekonomske in politične posledice.


Plini, ki povzročajo učinek tople grede, sicer nastajajo po naravni poti, vendar nekatere človekove dejavnosti pripomorejo k povečanju ravni večine teh naravnih plinov. Ogljikov dioksid, metan, fluoroklorovodiki, metilbromid in dušikovi oksidi, ki se kopičijo v atmosferi, motijo toplotno preskrbo planeta, s tem ko delno preprečujejo toplotno sevanje v vesolje. Zemlja namreč del energije, ki jo prejme od sončne svetlobe, absorbira, del pa oddaja nazaj v vesolje. Nekaj te energije absorbirajo toplogredni plini v atmosferi in jo nato deloma oddajajo nazaj proti zemeljski površini, kar imenujemo "učinek tople grede".

Največje onesnaževalke ozračja
Medtem ko so pri ogljikovem dioksidu glavne povzročiteljice industrijske države s približno 80%, so to pri metanu dežele v razvoju. Med največje onesnaževalke ozračja sodijo ZDA, Kitajska, Japonska, Indija, Južna Koreja in Avstralija, ki porabijo 48 odstotkov vse energije na svetu in v ozračje izpustijo 48 odstotkov vseh plinov. EU v ozračje spusti okoli 22 odstotkov toplogrednih plinov.

Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki so ga 11. decembra leta 1997 v japonskem Kjotu sprejele nekatere države. Protokol predvideva zmanjšanje svetovnih emisij razvitih držav za pet odstotkov v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto 1990. Kot dopolnilo tem ukrepom ponuja trgovanje z emisijami in mehanizem čistega razvoja. Protokol je začel veljati 16. februarja 2005, ko ga je novembra 2004 ratificirala Rusija, s čimer je bil izpolnjen pogoj, da k njemu pristopi toliko držav, ki skupaj v ozračje pošljejo najmanj 55 odstotkov vseh emisij ogljikovega dioksida.
Kaj sploh lahko naredi kjotski protokol?
Glavni cilj kjotskega protokola je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ukrepi, ki so zapisani v protokolu, predvidevajo zmanjšanje uporabe premoga, kurilnega olja in zemeljskega plina, te vire energije pa naj bi nadomestili z do narave prijaznejšimi, kot sta energija vetra in sonca.

Zagovorniki kjotskega protokola so prepričani, da predstavlja samo prvi korak k zmanjšanja učinkov tople grede in segrevanja ozračja, nasprotniki pa ga označujejo samo za način preselitve bogastva v države tretjega sveta, saj so ga podpisala samo razvite države, med katerimi pa ni Indije in Kitajske, dveh izmed največjih onesnaževalk.

Nekaj dni v letu je namenjenih spodbujanju ozaveščenost o okolju in nuji po skrbi zanj:
22. marec – svetovni dan voda
22. april – svetovni dan Zemlje
15. maj – dan podnebnih sprememb
22. maj – mednarodni dan biotske raznolikosti
5. junij – svetovni dan okolja
16. september – mednarodni dan zaščite ozonske plasti
22. september – evropski dan brez avtomobila
Spet drugi kot največjo pomanjkljivost kjotskega protokola navajajo dejstvo, da ga nista podpisali niti ZDA niti Avstralija, in da so zato njegovi cilji praktično nedosegljivi. Nekatere okoljevarstvene organizacije, kot je Greenpeace, pa protokol zavračajo, ker menijo, da nima dovolj ambiciozno zastavljenih ciljev.

Daljnosežne posledice segrevanja ozračja
Podnebne spremembe imajo lahko ekološke, ekonomske, socialne in politične posledice.
Zaradi rasti temperature ozračja nam ne bo samo bolj toplo, ampak se bo dvignila tudi gladina morja, kar bo najbolj prizadelo približno tretjino svetovnega prebivalstva, ki živi 60 kilometrov od obale, saj bo neposredno ogrožilo njihov življenjski prostor.

Zaradi višanja stopnje ogljikovega dioksida v ozračju bodo svetovni oceani postali bolj kisli, snežna odeja se bo še naprej krčila, nadaljevalo pa se bo taljenje ledenikov na Arktiki in Antarktiki. Povečala se bo pogostost ekstremnih vremenskih pojavov; predvsem zaradi spremenjenega splošnega kroženja zraka se bo povečala pogostost suš in po drugi strani tudi poplav.

Podnebne spremembe ogrožajo gospodarstvo tako razvitih kot držav v razvoju; povečalo se bo število ljudi, ki bodo trpeli zaradi pomanjkanja hrane, milijoni ljudi predvsem v revnejših državah pa bodo poleg hrane ostali tudi brez pitne vode. Vedno slabše splošne razmere in višje temperature bodo vzrok vedno večjega števila bolezni in epidemij, kot sta kuga in kolera.

Kaj sploh še lahko naredimo
Slovenski ekolog dr. Dušan Plut opozarja, da je pred svetom cela vrsta izzivov, če hočemo zaustaviti negativni trend podnebnih sprememb. "Potrebni so številni ukrepi, od večjega deleža obnovljivih virov energije do tega, da za prevoz uporabljamo do okolja prijaznejša sredstva, predvsem javni prevoz in kolesarjenje ter tudi hodimo peš," opozarja dr. Plut in dodaja, da bo poleg zmanjšanja izpusta toplogrednih plinov nujno potrebna tudi strategija prilagajanja na podnebne spremembe.
vreme bo:D
Uporabniški avatar
kozmos
 
Prispevkov: 1168
Pridružen: 11 Okt 2006, 09:32
Kraj: kamnik/žale 425m.n.v

OdgovorNapisal/-a jest20 » 01 Mar 2007, 00:20

kozmos napisal/-a:
Zagovorniki kjotskega protokola so prepričani, da predstavlja samo prvi korak k zmanjšanja učinkov tople grede in segrevanja ozračja, nasprotniki pa ga označujejo samo za način preselitve bogastva v države tretjega sveta, saj so ga podpisala samo razvite države, med katerimi pa ni Indije in Kitajske, dveh izmed največjih onesnaževalk.

Nasprotniki protokola bolj kot zaviranje gospodarstva povdarjamo to, da kljub sprejetju in zapravljanju ogromnih količin denarja za izpolnitev pogojev, ne bo nobene spremembe. Ali pa bo le ta zelo majhna.
Pozablja se, da le neoviran razvoj počasi pripelje do manjšega onasnežavanja. S protokolom pa se ta razvoj zavira.
jest20
 
Prispevkov: 128
Pridružen: 18 Mar 2006, 00:00
Kraj: gjhgjj

OdgovorNapisal/-a igor223 » 01 Mar 2007, 10:40

jest20 napisal/-a:
kozmos napisal/-a:
Zagovorniki kjotskega protokola so prepričani, da predstavlja samo prvi korak k zmanjšanja učinkov tople grede in segrevanja ozračja, nasprotniki pa ga označujejo samo za način preselitve bogastva v države tretjega sveta, saj so ga podpisala samo razvite države, med katerimi pa ni Indije in Kitajske, dveh izmed največjih onesnaževalk.

Nasprotniki protokola bolj kot zaviranje gospodarstva povdarjamo to, da kljub sprejetju in zapravljanju ogromnih količin denarja za izpolnitev pogojev, ne bo nobene spremembe. Ali pa bo le ta zelo majhna.
Pozablja se, da le neoviran razvoj počasi pripelje do manjšega onasnežavanja. S protokolom pa se ta razvoj zavira.



Mislim da se s tem protokolom začenja nek nov razvoj, ki bo vam nasprotnikom jasen šele čez nekaj desetletij!!

Potrebno je razmišljat tudi o kvaliteti sobivanja z naravo, če ne boste, potem bo ta ista narava vas spoznala za nepoboljšljive in bo kaznovla vse nas, ki moramo z vami bivat!!

Žal!
Bolje malo kregan kot pa fejst zmatran iz službe!!
Uporabniški avatar
igor223
 
Prispevkov: 492
Pridružen: 23 Dec 2006, 10:11
Kraj: maribor (291 m)/brežice (161 m)

OdgovorNapisal/-a kozmos » 12 Mar 2007, 19:11

Topla greda uničuje svet
Aprila že drugo poročilo znanstvenikov

Okolje, 11. marec 2007 08:16
Washington - RTV SLO


Okolje bo aprila znova v ospredju pozornosti svetovne javnosti, saj bodo znanstveniki na konferenci v Bruslju predstavili poročilo o posledicah tople grede.

To bo že drugo okolijsko poročilo v kratkem času, saj je posebna skupina strokovnjakov ZN-a o podnebnih spremembah februarja objavila poročilo, ki napoveduje, da se bodo temperature ozračja zaradi učinkov tople grede do leta 2100 zvišale od 1,8 do 4 stopinje Celzija, hkrati pa se bo gladina morja dvignila do 43 centimetrov. Letos naj bi sicer objavili še dve poročili, pri pripravi katerih sodeluje več kot 1000 znanstvenikov iz več držav.


Lakota in žeja v Afriki, Aziji in Južni Ameriki
Ena izmed najbolj strah zbujajočih ugotovitev iz poročila, ki bo objavljeno aprila, je, da bo v manj kot dvajsetih letih zaradi učinkov tople grede več sto milijonov Afričanov in več deset milijonov Južnoameričanov pestilo pomanjkanje vode. Do leta 2050 bo pomanjkanje vode občutila tudi milijarda ljudi v Aziji, do leta 2080 pa že 3 milijarde ljudi na različnih koncih sveta, odvisno od stopnje onesnaževanja ozračja s toplogrednimi plini, ki nastanjejo v industriji in prometu. Hkrati pa bo do leta 2080 okoli sto milijonov ljudi vsako leto bežalo z domov zaradi poplav, saj se bo gladina morja zaradi višjih temperatur dvignila.

Širjenje bolezni
Do leta 2030 se bodo razširile tropske bolezni, kot je malarija. Povečala se bo tudi smrtnost zaradi diareje in slabe prehranjenosti. Do leta 2080 bo namreč lakoto zaradi segrevanja ozračja občutilo od 200 do 600 milijonov ljudi.

Flora in favna vse bolj ranljivi
Do leta 2050 bodo zaradi sprememb iz naravnega okolja pregnani severni medvedi, ki jih bo odtlej mogoče občudovati le še v živalskih vrtovih.
Slika
Strokovnjaki opozarjajo pred izumrtjem številnih živalskih in rastlinskih vrst. Foto: RTV SLO

Izginili bodo tudi manjši ledeniki v Evropi. Do leta 2100 bo ogrožena polovica evropskega rastlinstva, mnoge rastline bodo celo izginile.

Globalno segrevanje bo najbolj prizadelo Afriko in Azijo in ekosistema na južnem in severnem polu. Severna Amerika, Evropa in Avstralija bodo občutile najmanj škodljivih posledic segrevanja Zemlje, opozarjajo strokovnjaki v poročilu o posledicah tople grede, ki bo predstavljeno aprila na konferenci v Bruslju

Slika

Zastrašujoče podnebne spremembe se pojavljajo hitreje, kot so znanstveniki predvidevali. Foto: RTV SLO
vreme bo:D
Uporabniški avatar
kozmos
 
Prispevkov: 1168
Pridružen: 11 Okt 2006, 09:32
Kraj: kamnik/žale 425m.n.v

OdgovorNapisal/-a Miha7 » 12 Mar 2007, 19:28

:? :? :? :? Menda se bo pa ja zresnalo človešto in začelo razmišljati :!: :!: :evil:
Uporabniški avatar
Miha7
 
Prispevkov: 333
Pridružen: 24 Jul 2006, 08:53
Kraj: Podgorje pri Slovenj Gradcu na 450m.n.v ponekod tudi 760m.n.v Kapaciteta 60ha!

OdgovorNapisal/-a igor223 » 12 Mar 2007, 20:56

Miha7 napisal/-a::? :? :? :? Menda se bo pa ja zresnalo človešto in začelo razmišljati :!: :!: :evil:


takšni forumi, kot je tale lahko pripomore k drugačnemu razmišljanju, tisti ki pa gledajo samo na dobiček pa nimajo časa za analize vremenskih pojavov, tako da se bo uničevanje Zemlje zagotovo nadaljevalo, dokler ne bomo vsi v enem deep shit!!!!
Bolje malo kregan kot pa fejst zmatran iz službe!!
Uporabniški avatar
igor223
 
Prispevkov: 492
Pridružen: 23 Dec 2006, 10:11
Kraj: maribor (291 m)/brežice (161 m)

OdgovorNapisal/-a kozmos » 14 Mar 2007, 08:48

1. Uvod


Značilnost zime 1928/29 je izjemen mraz (predvsem v začetku in v sredini februarja 1929), ki se je začel ob koncu leta 1928, in se nadaljeval še v marec in celo april 1929.


2. Potek vremena v Evropi in vremenska situacija


Ta zima je bila zelo huda tudi drugod po Evropi: konec januarja je bilo Ȳno morje zaledenelo kar pol kilometra od obale, v Carigradu je v začetku februarja padlo meter snega, snežilo je na Siciliji, kjer je temperatura padla tudi do -26 °C, V Helsinkih so izmerili celo -55 °C. Pri nas je bila najnižja temperatura -31 °C v Celju 3.2.1929. Ta dan je bil najhladnejši dan te zime na slovenskem prostoru.


Dne 3. februarja 1928, ko so bile izmerjene najnižje temperature v tej zimi, je nad vzhodno in srednjo evropo vstrajal sibirski anticklon, ki je v naše kraje s šibkimi severovzhodnimi vetrovi dovajal polarni zrak iz Rusije. Zračni pritisk niti ni bil zelo visok (v Ljubljana le 12 hPa nad srednjo vrednostjo).


V kotlinah in nižinah je bila razvita temperaturna inverzija (na Obirju na avstrijskem Koroškem v nadmosrki višini 2044 m je bila minimalna temperatura »le« -24.0 °C, marsikje po nižinah pa tudi pod -30 °C), tla pa so bila pokrita s snežno odejo.


Spodnja karta prikazuje reduciran zračni pritisk na morsko gladino dne 3.2.1929, ko je bila na večini slovenskih postaj izmerjena najnižja temperatura.






3. Vremenski podatki za Slovenijo


V spodnji tabeli so podane povprečne mesečne temperature zraka v zimi 1028/29. ?al je bilo takrat omrežje temperaturnih meteoroloških postaj razmeroma majhno in tudi nezanesljivo, Primorska pa je spadala pod Italijo, tako da so podaki za to območje zelo skopi.




Postaja

n.v.

dec

jan

feb

zima


Babno polje

756


-8.8

-11.2



Bled

501


-6.8

-8.3



Brežice

165

1.0

-5.2

-8.4

-4.2


Celje

241

-0.3

-6.9

-9.9

-5.7


Kamnik

380

-0.5

-7.3

-9.9

-5.9


Kočevje

481

-0.8

-7.3

-9.6

-5.9


Kočevska reka

572


-7.1

-10.1



Laško

231

-0.4

-4.9

-7.9

-4.4


Ljubljana

298

0.0

-6.8

-8.9

-5.2


Maribor

270

0.1

-5.1

-8.6

-4.5


Novo mesto

193

0.5

-5.6

-8.8

-4.6


Planina pri Rakeku

465

-0.3

-6.2

-9.5

-5.3


Primskovo na Dolenjskem

592

-0.6

-5.4

-8.4

-4.8


Rogaška Slatina

230

-0.3

-6.2

-9.4

-5.3



Absolutne najnižje temeperature pa so bile večinoma izmerjene 3. februarja 1929. Spodnja tabela prikazuje podatke o minimalnih temperaturah za meseca od januarj in februar 1929. Podatki, ki so lahko netočni, so označeni z *.




Postaja

jan

feb


Babno polje

-29.4

-30.2


Bled


-24.4


Brežice

-24.9

-25.9


Celje

-26.6

-31.0


Dolnja Lendava

-22.0

-28.4


Golnik


-20.8


Gomanjce


-27.0


Gorica


-13.4*


Gornji grad


-26.0*


Jezersko


-23.0*


Kočevska reka


-25.2


Koprivnik nad Bohinjem


-24.8*


Kostrivnica

-22.2

-24.5


Kranj


-26.1


Ljubljana

-20.7

-25.6


Loka pri Zidanem mostu


-23.0


Maribor

-22.6

-24.0


Murska Sobota


-29.2*


Novo mesto


-30.8


Postojna


-24.0*


Primskovo na Dolenjskem


-22.2


Radovica


-27.2


Rakitna

-23.8

-25.0*


Ribnica na Pohorju


-23.4*


Rogaška Slatina


-26.0*


Sv. Jernej nad Muto


-19.5


Šmarna gora


-24.0*


Št. Ilj pod Turjakom


-22.8*


Št. Jošt na Kozjaku


-25.2


Veržej


-27.3*



Poglejmo še nekaj minimalnih temperatur iz bližnje okolice. V Trstu se je temperatura spustila na -14.3 °C, na Reki je bilo -14.6, v Opatiji -13, v Pazinu -19.1, na Učki (950 m n.m.) -20 °C. V Št. Pavlu v Labudski dolini je bilo -32.8 °C, v Beljaku -27, v Celovcu -25.8 °C. V ȡkovcu je temperatura padla do -35.5 °C, v Zagrebu pa do -30.5 °C.


3.2 Zanimivosti


Prava zima se je začela okoli Božiča, prvi višek pa je dosegla v drugi dekadi januarja, ko so se najnižje temperature spustile večinoma pod -20 °C. Najhladnejši dan je bil 3. februar 1929, ko so se ponekod temperature spustile tudi pod -30 °C. Zima se je zavlekla tudi še v marec, ko so se pojavljale temperature pod -10 °C.


V Sloveniji so zamrznile tudi večje reke, Krka, Ljubljanica, Sava, tako da so marsikje lahko z vozovi prečkali poledenele reke, zamrznil je tudi slap Peričnik v dolin Vrata.


Šole so prekinile pouk.


?elezniški promet je v času najhujšega mraza zastal, saj se je para spoti zgoščevala v ceveh parnih lokomotiv. Po kleteh so zamrzovala živila, primanjkovalo je premoga, v Ljubljani je zmrznil celo plin, tako da je bilo mesto brez takrat plinske javne razsvetljave.


Mnogo živine je zmrznilo v hlevih, iz gozdov pa so se priklatili celo volkovi.


Na Gorenjskem je bilo tudi več snežnih plazov, ki so poškodovali nekatere odseke železniških prog.


Viri podatkov:
Reya Oskar: Najnižje in najvišje temperature v Sloveniji, GV, št.1, l. 1939
Prilozi poznavanju klime Jugoslavije 1. del, l. 1952
Trontelj Miran: Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. Stoletja, l. 1997



lp kozmos
vreme bo:D
Uporabniški avatar
kozmos
 
Prispevkov: 1168
Pridružen: 11 Okt 2006, 09:32
Kraj: kamnik/žale 425m.n.v

PrejšnjaNaslednja

Vrni se na Vprašanja

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 6 gostov

cron