ogoče samo en delček reciklaže, oz. sestavek o reciklaži računalniške opreme:
Okoljevarstveni vidiki recikliranja izrabljenih tonerjev, kartuš ter trakov
"Povprečni" toner je sestavljen iz 40% plastike (ohišje in nekateri deli), 40% kovin (šobe, vijaki), preostanek pa predstavljajo pena, guma, papir ter toner (črnilo, barva). Okolju najnevarnejši je ravno toner, saj lahko ob neustreznem odlaganju pride do kontaminacije obdelovalne zemlje ali pitne vode z nevarnimi snovmi. Plastika iz katere je narejeno ohišje pa potrebuje najmanj 400 let, da se razgradi. To pa pomeni, da za ta čas zavzame dragocen prostor na odlagališču, katerega bi lahko bolje izkoristili. Tako je okolju najbolj prijazen postopek recikliranje izrabljenih tonerjev, kartuš ter trakov, saj je možno kar 97% izdelkov ponovno uporabiti oz. jih predelati v druge izdelke kot so gumbi, pladnji, etuii za očala in tudi v nove tonerje, kartuše ter trakove.
Recikliranje ima več pozitivnih strani, naj naštejemo tri:
s ponovno uporabo ter predelavo se zmanjša poraba naravnih virov
Na leto za izdelavo plastičnih ohišij potrebujejo kar 1,2 milijona sodčkov nafte. S ponovno uporabo pa lahko prihranimo vsaj 300 000 sodčkov nafte ter tako zmanjšamo porabo le - te. Poleg tega se zmanjšajo tudi posegi v naravo, s čimer se ohranijo življenjski prostori živali.
z ločevanjem odpadkov za namen reciklaže se zmanjša verjetnost kontaminacije podtalnice z nevarnimi snovmi
Barve oz. črnila v tonerju, kartuši ter traku se nikoli popolnoma ne izrabi. Vedno je nekaj ostane. Le - to pa predstavlja novo nevarnost za okolje in tudi zdravje ljudi, saj črnilo in barva vsebujeta nevarne snovi, katere lahko s pomočjo dežja pridejo v podtalnico ali obdelovalno zemljo in tako kontaminirajo ne le izvire pitne vode, ampak tudi hrano, ki se predeluje na onesnaženih poljih. In ker okolje ne more razgraditi teh snovi, se lahko pričnejo kopičiti. S tem pa se poveča možnost porasti obolenj pri okoliškem prebivalstvu.
zmanjša se škodljiv vpliv na rastline in živali
Na te snovi pa tudi živali in rastline niso imune, kar lahko vodi v ekološko katastrofo. Še posebej so ogrožene ptice, ki gnezdijo v bližini deponij, saj svoja gnezda gradijo z odpadki. V primeru, da kot gradbeni material uporabijo trak za fakse, matrične tiskalnike in pisalne stroje se lahko zgodi, da le - to pojedo in se tako zastrupijo, trak se jim lahko ovije tudi okoli vratu. Sporni so tudi drobni kovinski deli, guma in pena, ki lahko na več načinov poškodujejo žival. Isto pa se lahko zgodi vsem živalim, ki živijo v bližini oz. na deponijah. Rastline pa zaradi širjenja odlagališč izgubljajo prostor za rast, zaradi onesnaženosti zemlje je njihova rast praktično onemogočena. Tako z recikliranjem omogočimo živalim in rastlinam nadaljnji obstoj.
Vseh delov pa ni mogoče ponovno uporabiti. Le - te je zato potrebno strokovno uničiti (najpogosteje z zažiganjem) oz. jih odložiti na deponijah.